Opozicija ostro proti spremembam zakona o lokalnih volitvah, Levica o ustavni presoji

Glede spremembe zakona o lokalnih volitvah – odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah – je Andrej Kosi (SDS) v imenu predlagateljev pojasnil, da ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Po njegovih besedah smo tudi "priča številnim problemom fiktivnih prijav" in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti.

Kot je dejal Anton Šturbej, v poslanski skupini SDS menijo, da je pravica odločati o sestavi občinskih svetov in županih ter razvoju lokalnih skupnosti neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom. Poudaril je, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice.

Tudi Srečko Ocvirk je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi, SLS in Fokus izpostavil, da bi po predlogu državljani tretjih držav volilno pravico pridobili na podlagi pridobitve državljanstva, ki ga imajo možnost pridobiti po desetih letih bivanja. V Resnici pa po besedah Nedeljka Todorovića med drugim menijo, da se s predlagano rešitvijo "zmanjšuje tudi možnost, da bi se pred lokalnimi volitvami z določenimi skupinami ljudi lahko politično taktiziralo posebej v manjših občinah, kjer lahko že manjše število glasov vpliva na rezultat".

Opozicija ostro nad predlog, ki "ustvarja delitve"

Po drugi strani v poslanskih skupinah Gibanje Svoboda, SD ter Levica in Vesna predlogu nasprotujejo. Opozarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji zakonito živijo in delajo vsaj pet let, lahko tudi več, plačujejo davke, vzgajajo otroke ter sodelujejo v lokalnem okolju. Kot so izpostavljali, predlagatelji za poseg niso podali nobene resne utemeljitve ali navedli težav, ki bi se pokazale v skoraj četrt stoletja, kolikor takšna ureditev velja. Predlagateljem so očitali ustvarjanje delitev, v predlogu pa vidijo tudi nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic.

Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je naštela Janja Sluga (Gibanje Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo.

Gre za odmik od politike vključevanja, je poudarila Andreja Katič (SD). V predstavitvi stališča poslanske skupine SD pa je kot problematično izpostavila tudi, da se spremembe sprejemajo nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami ter da tudi Beneška komisija poudarja, da se temeljni elementi volilnega sistema ne spreminjajo tik pred volitvami.

Poslanska skupina Demokrati stališča ni predstavila.